Staranju ne moremo ubežati, lahko pa ostajamo kar najbolj aktivni! Prav to je sporočilo letošnjega Svetovnega dne fizioterapije – gibanje je ključ do zdravega staranja.
Do leta 2050 bo na svetu več kot 2 milijardi ljudi, starejših od 60 let – zato je skrb za zdravo staranje pomembnejša kot kadarkoli prej. Dobra telesna pripravljenost v starosti pomeni še veliko več – samostojnost, neodvisnost in povezanost z drugimi.
Kaj vadba prinaša ne le starejšim, ampak vsem, smo povprašali kineziologa Gašperja Kovača iz KineoSpota, ki se ukvarja tudi z vadbami za starejše.
Če pozabimo na vse znanstveno-fiziološke razlage in opise človeškega telesa, smo pravzaprav kar preprosta bitja. Razvijamo se na področjih, ki jim posvečamo čas. Če hodimo v šolo in se učimo, bomo bolje in hitreje razmišljali. Enako je tudi na gibalnem področju. Če treniramo moč, se nam mišična sposobnost izboljša, posledično pa lažje premikamo težka bremena. Če treniramo ravnotežje, smo bolj stabilni. Vsakodnevni nenadni in nepričakovani gibalni dogodki nam ne povzročajo težav, saj hitro spremenimo položaj telesa. Močne in skoordinirane noge nas ujamejo in tako se izognemo padcu. Takšne telesne prilagoditve posameznikov, ki redno izvajajo vaje za moč, koordinacijo in ravnotežje, so še kako pomembne pri predstavnikih starejših generacij. Prav padec je namreč vodilni razlog hospitalizacije in tudi smrti pri ljudeh starejših od 65 let. Naj bi kar vsak četrti starejši padel vsaj enkrat letno.
Naše telo je naprava, ki ima veliko »sestavnih delov«. Med telovadbo in po njej, veliko teh »delov« deluje s povišano intenzivnostjo. Ko minevajo leta redne vadbe, ti »sestavni deli« začnejo bolj ekonomično oz. optimalno delovati. To pomeni, da so mišice bolj prekrvavljene in posledično kasneje pride do kalcinacij v ramenu. Koleno je bolj stabilizirano in kasneje pride do obrab. Hrbet nam prej sporoči, da ima telo dovolj statičnih drž ter, da je čas za zdravo gibanje – kar preprečuje nastanek hernij. Pomeni pa tudi, da imamo bolj elastično ožilje, srčna mišica bolje prečrpava kri, pljuča predihajo več kisika in manj je visceralnega maščevja, ki bi sicer pritiskalo na organe in oteževalo njihovo delovanje. Pri tem pa ne smemo pozabiti na najbolj energetsko potraten organ, možgane, ki ne pričnejo delovati samo bolj ekonomično, temveč tudi bolj pozitivno. Skratka, če bi obstajala tableta, ki bi vsebovala učinke vadbe, bi bila ta prodajni hit.
Naj bodo njegove besede spodbuda, da nikoli ni prepozno začeti. Gibanje ne krepi le telesa, temveč tudi občutek varnosti in veselja do življenja. Prav vsak korak šteje – zato je danes najboljši dan, da začnete, ne glede na vašo starost.
